Vse se je začelo že v predvolilnem času z afero Patria, kjer sta si levica in desnica podajli žogico in obtoževali druga drugo kdo je kriv, zakaj je kriv, kaj vse je kdo storil… nadaljevalo se je seveda z izredno tesnim volilnim rezultatom ob nedeljski razglasitvi, končalo pa se ni niti še danes 4 dni po volitvah saj je stranka SDS vložila zahtevek na državno volilno komisjo o ponovitvi glasovanja na za njih spornih voliščih. To je predvsem v Ljubljani, kjer je SDS dobila največjo zaušnico. Ali, če povem z drugimi besedami Janša in njegova SDS ne morejo in ne znajo prenesti poraza, zato iščejo še vse luknje, da bi rezultat lahko še naknadno kako spremenili.
Mislim, da se vsi strinjamo da če so bile nepravilnosti je prav, da se to preveri in odpravi. Nekoliko sporno se vsaj meni osebno zdi dejstvo, da se bo volilo ponovno rezultati večine so pa že znani. Vbistvu bo šlo samo po principu kdo bo koga SDS SD ali obratno. Ostali so tako še na mnogo slabšem, saj si upam trditi da bo več kot 90% volilk in volilcev volilo le ti dve stranki. Je potem to res bolj pravilno in fer kot pa prej, ko je mogoče prišlo do podtikanja kakšne glasovnice ali dveh?
Do pritožbe na delo državne volilne komisije in do ponovnega štetja glasovnic je v Sloveniji do sedaj prišlo le enkrat, na zadnjih volitvah županov in županij, ko je bil rezultat v Izoli le 3 glasove v prid Brede Pečan, po ponovnem štetju pa je Timislav Klokočovnik slavil za 2 glasova. Torej napake v štetju se dogajajo in ko je volilni izdid tako tesen je morda smiselno podati tak zahtevek (ugovor), vseeno pa mislim da je 12.000 še vedno prevelika številka kar bi se morali zavedati tudi v SDS-u, da bi se lahko rezultat obrnil v korist njihove stranke.
Najbrž ni študenta na Univerzi v Mariboru, ki ne bi poznal sistema AIPS. Praktično je to že nujno, saj so tukaj razpisani in objavljeni praktično vsi pomembni podatki za študente in študentke. AIPS (Akademski informacijski podsistem) na spletnih straneh ponuja neposreden dostop študentov, profesorjev in drugih uporabnikov do informacij, ki jih vodi AIPS. To pa je praktično vse v povezavi z visokošolskim in univerzitetnim študijem na Univerzi v Mariboru od elektronskega indexa, prijave/odjave na izpite… pa do podatkov profesorjev o govorilnih urah ter tudi podatke o vpisu v višji lentik.
In danes je ta sistem, ki je sicer že nekaj časa pod “updejtanjem” oz. nadgradnjo saj želijo indexe, ki jih poznamo danes ukiniti in v celoti prenesti le v elektronsko obliko, dobesedno pokleknil pod pritiskom radovednih študentov. In kaj se je pravzaprav zgodilo? Na naši fakulteti (FERI) so danes objavili rezultate prošenj naslovljene na študijsko komisijo vseh tistih študentov, ki nismo v celoti izpolnili pogojev za napredovanje v višji letnik in nam je to morala odobriti oz. zavrniti še komisija za študijske zadeve. Ustaljeno prakso objave rezultatov na oglasni deski pred referatom so zamenjali za elektornosko objavo na sistemu aips pri vsakem posamezniku posebaj. Seveda, če bi stvar delovala kot je bilo zamišljeno bi bili vsi zadovoljni saj bi nam tako bila prihranjena pot do šole, ampak stvari niso potekale tako kot bi morale.
Po temperaturah sodeč in tudi, če pogledamo skozi okno bi rekli, da je jesen tukaj že lep čas. Najbrž bo glede na klimatsko stanje to tudi res vendar koledarsko gledano pa je 23. september dan, ko se tudi uradno poslovimo od poletja in počasi zajadramo zimi naproti. Tako jesen kot tudi pomald si največkrat predstavljamo kot nekakšen prehod iz poletja v zimo oz. obratno in prav zaradi tega je to najlepši letni čas za marsikoga.
To je čas, ko se nam narava pokaže v vsem svojem blišču in barvah. V vinorodnih pokrainah je to tudi čas trgatev, čas druženja, kostanjevih piknikov in izletov v naravo. Po drugi strani pa je to tudi čas številnih prehladov in smrkavih nosov, sploh če je prehod iz poletja v jesen dokaj “drastičen”. Tukaj mislim predvsem na velika temperaturna nihanja iz dneva v dan, ki smo jim priča tudi letos.
Ampak ponavadi se ob lepem jesenskem dnevu tudi prehlad hitro pozabi in se enostavno uživa v “blišču” jesenskega dne. Letos nas prvi jesenski dan ni tako pozitivno presenetil z lepim vremenom, je pa mogoče to napoved, da bo tudi zima kaj hitro tukaj.
Iz asteorološkega vidika gledano nastopi 1. jesenski dan na jesensko enakonočje. To je dan, ko sta noč in dan enako dolga. Pobudo pa začne počasi a vztrajno prevzemati noč, kar najbolj občutimo, ko pridemo domov iz šole oz. službe in je zunaj že tema 
Za na konec naj vsem še zaželim en lep 1. jesenski dan v letu 2008.
Kljub temu, da volilna udeležba ni bila rekordna (daleč od tega) pa je vsaj sodeč po spletnih novicah, odzivih in iskalnih nizih, politika in parlamentarne volitve našla zanimanje pri Slovencih. Že samo, če sklepam po obiskanosti svojega bloga, kjer sem objavil 2 članka (Razultati vzporednih volitev in Končni rezultati iz Slovenije) se je ta danes izredno povečala. Iz stalnega povprečja nekje 100-150 unikatnih obiskovalcev na dan, se je danes do 15.35 ure ta številka povzpela že na 270. In to govorim zgolj o unikatnih obiskovalcih, povratniki, ki stran odprejo večkrat tukaj niso zajeti. In glede na to, da moji zapisi niso ravno na prvih straneh najbolj obiskanih iskalnikov pri nas (google.si in najdi.si) lahko hitro pridem do zaključkov, da se ljudje dan po volitvah za te zanimajo bolj kot kadarkoli prej. Jah po toči zvoniti je prepozno pravi naš stari rek.
Nedvomno na to vpliva tudi tesen volilni izid, ki smo mu bili priča in ki še niti ni dokončen. Vse to drži zavedne Slovenke in Slovence še vedno v negotovosti in jih skoraj da prisli v zanimanje za volitve 2008.
Tudi najbolj iskane besede današnjega dne v iskalniku najdi.si so pravtako “volitve 2008” oz. “rezultati volitev“. Ali gre le za povolilno mrzlico v pričakovanju uradnih rezultatov ali pa se bodo Slovenci res začeli bolj zanimati za politiko v naši državi bo vidno že čez kakšen mesec ali dva, ko ponavadi potihne še tisto zadnje veselje “zmagovalcev” in zadnje kritike “poražencev”.
Državna volilna komisija je objavila neuradne rezultate po 99.97% preštetih glasovnicah in Slovenije. Seveda iz tujine pričakujemo še glasove naših emigrantov, vendar le ti praktično nikdar niso bistveno spreminjali vrstnega reda. Res, da je bilo v tujino poslanih preko 45.000 volilnih lističev, vendar v Slovenijo se jih vselej vrne le kakšnih 9000. Na vrhu tako najbrž ne bo prišlo do spremembe, lahko pa se kaj zgodi z NSi saj vemo, da je prav ta stranka do sedaj imela največ prvržencev prav med izseljenci, tako da tudi izpad NSi-ja iz parlamenta še ni dokončen in magična meja 4% je za njih realno še dosegljiva, kljub temu da so sedaj na 3.25% glasov.
Procentualno gledano so rezultati na vrhu dosti bolj tesni kot so to napovedale vzporedne volitve, amapk dejstvo je, da so se ponovno izkazale za verodostojen vir napovedovanja končnih rezultatov. Sicer v Sloveniji velja neko nenapisano pravilo, da vlado sestavlja stranka, ki na volitvah dobi relativno večino je pa še vedno vse v rokah predsednika države Danila Türka, ki bo določil prihodnjega premieja.
Tudi volilna udeležba je na koncu le bila dokaj sprejemljiva 62,16%, še vedno pa je to manj kot bi si želeli. S tem se namreč kaže zanimanje in zavedanje, da vsak glas šteje in da vsak glas odloča za naš jutri.
Janez:
Za tale neverjetni luksus snemanja na v napravi vgrajeni trdi disk...
Primož:
naložu novo playlisto v oba še vedno ne dela.
Smolček:
Strokovnjak ima čisto prav.Res da lahko vsak sam položi...
Jan:
Super glavno, da se je rešilo. In ja tudi za vse ostale, SiOL...
Darko:
Rešil težavo nova playlista http://www.mediafire.com/?w...