Če smo na prejšnjih parlamentarnih volitvah še imeli dva tabora, eni ZA Janeza, drugi PROTI Janezu in si se odločal na podlagi zadovoljstva z tedanjim vodenjem države oz. zaupanja v ljudi, ki so vodili državo, pa je tokrat potegovanje za parlamentarni stolček pravi cirkus.

Nezadovoljni smo z vsemi, ki kotirajo nekoliko višje. Pa začnimo kar pri Janezu! Janezu nismo zaupali že na prejšnjih volitvah, zakaj bi mu potem tokrat? Res, da smo pred tremi leti zaupali Borutu, ki je zaupanje zlorabil. Če primerjamo samo ta dva, je Janez še vseeno bolje vodil in če ne drugega vsaj svoj mandat pripeljal do konca. Potem pa sta tukaj še dva “nova obraza”, a nova zgolj po funkciji za katero se potegujeta, drugače pa stari znanci, pa ne samo za narod ampak tudi za razne preiskovalne protikorupcijse urade itd. Lahko bi rekli, da so Gregorju in Zoranu zrastla krila, saj gre samo za “napredovanje” na delavnem mestu, tako pri enem kot pri drugem. Bolj v ozadju kot kadarkoli do zdaj pa se na boj v zadnjih sekundah pripravljajo, Zmago, Radovan, Karl in Katarina.
Kdor je v zadnjih dneh mislil, da je slovensko tržišče dobilo nov svež veter in konkurenco na področju mobilnih operaterjev se na žalost moti. Oglasi, ki so te dni zakrožli po spletu in televiziji in oglašujejo “neskončne pogovore pri bob-u” so dejansko plod operaterja Si.mobil, ki si zgleda z novo “blagovno znamko” bob želi pridobiti večjo tržno moč.

Konec koncev tržni prijemi niso nekaj novega, saj se le tako lahko v današnjem marketinško usmerjenem času uspe, nenavadno je le dejstvo, da se mobilni operater “skriva” za svojo blagovno znamko. Da je v ozadju bob-a Si.mobil izvemo le iz podatkov o podjetju http://bob.si/osebna-izkaznica. Druge neposredne povezave na strani http://bob.si/ ne na strani http://www.simobil.si/ni zaslediti, kar preseneča na eni strani in vzbuja dvome na drugi strani.
Saj ni res, pa je! Bi lahko rekli, ko smo zvedeli, da se je “slovenska Barcelona” spustila celo tako daleč, da želi s svojimi provokacijami vplivati celo na nacionalni medij RTVSLO. Pritožba se navezuje na komentatorja nogometne tekme med Mariborom in Olimpijo Urbana Laurenčiča.

Nogometni klub Olimpija je zmotilo dejstvo, da je gospod Laurenčič tekmo komentiral preveč emocionalno in čeprav ni žalil ali pomanjševal nikogar so se vodilnim v moštvu Olimpija zdele besede Ljubljančana, ki ne poveličuje ljubljanskega kluba prehud udarec za njihov ego.
Z svojo samozavestjo pa v ljubljanskem prvoligašu, ki ima zraven kluba Mura 05 najkrajšo klubsko zgodovino, kar precej pretiravajo. Ne nazadnje je dobro spomniti na marsikatera dejstva, ki ne govorijo njim v prid.
- sodnik Darko Čeferin je prav na tej tekmi svoje delo opravljal skrajno pristransko, in bolj kot katerikoli novinar vplival na potek tekme in končni rezultat. Kaj si no njem po tej tekmi misli občinstvo Ljudskem vrtu si lahko preberete v članku “Ku**** sin…. Čeferin!“
- ne nazadnje se podobno sojenje g. Čeferina proti ekipam, ki igrajo z Olimpijo ni zgodilo prvič. V lanskem letu je zaradi še za odtenek bolj škandaloznega sojenja g. Čeferina, NK Rudar iz Velenja zagrozil celo z izstopom in prve slovenske nogometne lige.
- o pristranskem poročanju, ki smo ga priča že 20 let v samostojni Sloveniji glede navijačev NK Maribora ne poroča nihče. Lep dokaz je tudi dejstvo, da prav vsi “Ljubljanski” mediji, le delček svojega medijskega prostora namenili navijačem Green Dragons, ki so tokrat razbijali po Mariborskem stadionu, kurili šale, lomili stole, zlomili ograjo in obračunavali z Slovensko policijo. Na prvi letošnji tekmi v Stožicah so bile Viole v vseh časnikih in poročilih označene za huligane, kriminalce in še za marsikaj drugega. Pri tem pa so po večini vsi (ne)namerno spregledali dejstvo, da so Viole zlomile “zgolj” 220 stolov, domači “miroljubni” navijači pa na svojem lastnem stadionu 110. Če je kdo videl v Ljudskem vrtu, kakšen namerno zlomljen stol na strani Viol na nedeljskem derbiju, vzamem svoje besede nazaj. A to ne bo potrebno, saj se tudi v tem kaže navijaška kultura enega oz. drugega kluba.
Geslo, ki je ob sojenju, ki ne sodi niti na kakšne nižje ligaške zelenice odmevalo iz 11.000 grl razgretih navijačev na najglasnejšem stadionu v Sloveniji Ljudski vrt, ni pustilo ravnodušnega prav nobenega tudi objektivnega gledalca tekme.

Začelo se je v 22. minuti, ko je prvi sodnik srečanja izključil domačega veznega igralca Dejana Mezgo, ki je sicer res dokaj nespretno odgovoril na provokacije Olimpijenega igralca. A, če je kriterij sodnika takšen, kot si ga je Čeferin zastavil pred tekmo in nakazal v 22. minuti z izključitvijo Mezge, se naj takšen kriterij obdrži celotno tekmo. A se je to ob spornih trenutkih za igralce Olimpije vselej končalo le z ustnim opominom ali rumenim kartonom. Identična situacija kot v 22. minuti se je namreč zgodila v 66. minuti, ko je vratar Olimpije E. Džafič nešportno v obraz udaril in odrinil Mariborskega branilca Arghusa. Na presenečenje vseh je za “darilo” dobil le karton rumene barve, čeprav je bila situacija identična tisti iz prvega polčasa, kriterij g. Čeferina pa se je čudežno hitro (ne)namerno spremenil.

Vse odgovore najdete na Siolovi spletni strani “Pomoč in podpora”: http://www.siol.net/pomoc_in_podpora.aspx
Ali v nekoliko starejšem vodiču na zelenik.net: http://zelenik.net/2009/06/siol-sam-svoj-mojster/
Za ostale informacije je tukaj telefonska številka: 080 1000