Ko nekega dne zbudiš in ti je namesto jutranje kavice, “petelinjega zajtrka” ali popoldaneskega izpita prva misel spletna strategija Travian, potem je čas da temu rečeš NE hvala!
Povsem nedložna igra na začetku kaj hitro preraste v obsedenost in vam vzame ne samo 100% prostega časa, ampak tudi še kakšno urco zraven tistega, ki je drugače namenjen šoli, službi in partnerju. Vseh teh limitov, ki sem jih sedaj opisal jaz seveda nisem dosegel, ampak je igra vseeno prišla na takšno raven, da je bilo nujno narediti konec in se tako bolj posvetiti ostalim dejavnostim, ki pa jih verjamem da vsakomur ne primankuje. Primankuje kvečemu časa a s travianom na plečih je tega samo še manj.
Že nekaj časa nazaj sem objavil prispevek “Travian suženj”, ki na malce šaljiv opisuje obsedenost od te spletne aplikacije. Ampak kot pravijo, da je v vsakem hecu nekaj resnice se ta izkaže tudi tukaj. Ko ti ponoči misli namesto “plave lagune” rojijo le o tvojih sekircah in paladinih, kako se boš ubranil in kako nekoga uničil (seveda virtualno), kako boš kjub temu, da imaš že 30 naselij in veliko pomankanje časa jutri zgradil še novo in boš tako v še večji časovni stiski, potem spoznaš da je šala prerastla v resnico. Pa naj reče kdo karkoli na to, ampak kdor je želel v igri biti uspešen je doživljaj prav to kar sem sedaj napisal. Morda na začetku še ne, vedno bolj ko pa se je igra (server) bližala koncu, vedno več je bilo takšnih misli in kdor tega ne prizna si meče pesek v oči.
Powered by FireStats