foto: 24ur.com

Študent bi moral protestirati proti uvedbi malega dela v takšni obliki kot je napovedan, saj je v določenih elementih diskriminatoren in slab, a ima na drugi strani tudi dobre plati in namene. In protestirati bi moral tudi proti ŠOU-u in ne skupaj z njim! Tukaj je poglaviten razlog zakaj sicer množične demonstracije niso še bolj množične, saj  je dejstvo, da se vedno več študentov zaveda nepravilnosti, ki jih počnejo študentske organizacije v Sloveniji.

Zraven tega, pa ne protestirajo zgolj študenti ampak predvsem zaradi pedagoškega procesa prostega dne tudi številni dijaki, ki so se prišli predvsem zabavat in popivat. Mnogim sploh ni mar za zakon le nagonsko sledijo svojim “voditeljem” iz vrst študentskih organizacij, ki so jih pripravili do tega, da se demonstracij tudi udeležijo.

Tudi veliki večini tistih, ki se danes demonstracij NISMO in NE nameravamo udeležiti zakon v celoti ne ustreza. A dejstvo je, da spremembe glede ureditve študentskega dela so potrebne, saj je vsakemu študentu že jasno, da jih ogromno študentski status izkorišča za tovrstno delo in jim delo ne predstavlja zgolj dopolnitve k študiju. Mnogi med njimi študija niti ne končajo ali pa ga končajo kot “večni” študenti po 26 letu. Zakon je tukaj diskriminatoren, saj meče vse študente v en koš. Res je težko potegnit neko ločnico, kdor je upravičen do študentskega dela in kdo ne, a če so znali to uredit glede zdajšnjega načina štipendiranja, kjer štipendijo, če ne študiraš redno in dosegaš neke norme izgubiš. Bi lahko podobno uvedli tudi za študentsko delo, ki bi pa nikaor ne sme ostati v rokah študentskih organizacij.

Zraven tega pa se demonstracije sprevračajo v nasilno huligansko obnašanje. Tak način pa nikakor ni prava pot, do uveljavitve svojih pravic. S tem, da sam kršiš pravice drugih in pravni red ne boš dosegel svojih pravic. To je prvo pravilo, ki pa se ga opiti demonstranti (pa da ne bom posploševal, bom rekel da jih je vsaj veliko med njimi opitih) ne znajo držati in s svojim obnašanjem uničujejo takorekoč svojo lastnino, saj bo denar za popravilo škode tako ali tak šel iz žepa davkoplačevalcev.

foto: 24ur.com

Preden se zagreto borite proti nečemu raje premislite za koga se borite. Demonstracije organizirane s strani ŠOU-a nikakor niso zgolj zaradi kratenja pravic študentov ampak predvsem zaradi lastnih koristi teh organizacij. Ko pa se bodo demonstracije organizirale neodvisno od teh organizacij oz. tudi proti njim pa sem se jih pripravljen udeležiti tudi sam.

Do takrat pa zakon o malem delu ni ne dober in tudi ne tako slab. Demonstracije pa so že vrsto let nekakšna oblika uporništva predvsem mladih. A dokler vse poteka v nadzorovanih okoliščinah se nek dogovor ali dopolnitve zakona še dajo pričakovati, ko pa začne stvar uhajati iz rok pa smo lahko prepričani, da se nam ne piše nič kaj dobrega. Še manj pa kakšna sprememba zakona.

Še vedno sem prepričan, da so tako pozitivne kot negativne strani zakona:

.

Pozitivne:

+ sprostitev delovnih mest za redno zaposlene

+ večji pregled nad zaslužki in poslovanjem podjetij

+ kot navajajo v predlogu zakona, več štipendij (čeprav je vprašanje spet po kakšnem kriteriju bi se te štipendije delile)

—————————————————

Negativne:

- standard študentov bi se poslabšal

- med študenti bi se pojavile vedno večje statusne razlike

- študent po končanem študiju brez prihrankov se ni sposoben osamosvojit

- pomanjkanje delovne prakse (in to tiste prakse, ki so jo z študentskim delom dejansko pridobiš, tukaj ni mišljena obvezna praksa, ko si v podjetju le za število in ker moreš bit)

- pomanjkanje delovnih navad

- povečanje dela na črno

.

Da se je vlada začela boriti proti študentskim organizacijam, ki na leto na račun študentov zalužijo več milijonov evrov, je logična poteza in le vprašanje časa je bilo kdaj bo takšno početje vlado zmotilo.

Napačno pa je zastavljen zakon, ki namesto da bi se dosledno boril proti tistim (ki jih v vladi neprestano izpostavljajo) in to so “večni študentje”, ki študentsko delo izkoriščajo kot neobdavčen zaslužek, omejuje delo tudi tistim, ki študentske obveznosti opravljajo sproti zraven tega pa si nabirajo še prepotrebne delovne izkušnje.

Kje je tukaj pravica? Da se omejuje delo vsem, namesto da bi se omejilo samo tistim, ki to dejansko izkoriščajo. Ja vem, težko je striktno določiti mejo kdo to izkorišča in kdo ne a reforma o malem delu ni rešitev. Potrebna bi bila reforma študenstkih organizacij, ki bi nadzorovale (podobno kot je urejeno za štipendije), kdo študira (opravlja izpite, letnike…) in kdo ne. Na podlagi tega pa bi se lahko izdajale študenske napotnice.

“Delo ne sme bit pogoj za študij” so besede predsednika vlade, a na žalost je tako. Vsekakor se ne gre pri študentskem delu zgolj za golo preživetje skozi študijsko obdobje, kar bi z napovedanimi štipendijami “recimo da” rešili. To je življensko obdobje, ko človek potrebuje mnogo več svobode, družabnega življenja… kot kadarkoli prej ali kasneje. Danes z delom si študentje lahko privoščimo, da zraven stroškov študija gremo še na kak izlet, oddih, zabavo… Seveda, tisti ki imajo bogate starše si že sedaj lahko privoščijo več in si bodo tudi ob sprejetju novega zakona še vedno lahko privoščili več, gre samo za to, da v zakonu o malem delu ni nikjer omenjena ali kakorkoli nakazana tudi ta plat vsakega študenta.

Biti študent danes ne pomeni samo sedeti za knjigami, ampak si zraven učenja še nabrati nove izkušnje, se človeško izpopolniti in se pripraviti na kasnješe samostojno življenje!

.

Zakon o malem delu podpiram do te mere, da je skrajni čas da se zategne pasove študentskim organizacijam, vsebinsko pa je zakon slab, nedodelan in osredotočen samo na eno področje, namesto da bi celostno zavzel študensko obdobje vsakega študenta. Prav tako ne podpiram študentskih organizacij, ki so ob napovedanem zakonu seveda najbolj glasne. Zaradi tega se tudi ne mislim udeležit uličnega “punta”, ker bi s tem stopil v bran študentskim organizacijam, ki so s svojom kapitalističnim prepričanjem in nedoslednim upoštevanjem pravil dejnasko vse skupaj zakuhale.

Reforma je potrebna, le vsebinsko je trenutna zelo slabo narejena!

Za kaj točno gre si lahko preberete iz uradnega dokumenta (Strokovne podlage in izhodišča).

O pozitivnih in negativnih posledicah več ne bom razpredal, ker sem že v prejšnjem prispevku na  kratko predstavil svoja stališča. Tokrat bi se raje osredotočil na dejstvo, da želi vlada s tem zakonom na rob preživetja po upokojencih sedaj spraviti še študente. Je bodoča intelektualna in delovna sila res pravi naslov za varčevanje in omejevanje?

Štipendije so samo kaplja v morje tistemu kar lahko priden študent zasluži zraven študija in si po končani diplomi tudi ustvari kaj samostojnega. Če vlada ne zna odpraviti problema “sfaliranih” študentov, ki študentski status izkoriščajo za dober zaslužek, ne rabi te pravice do dela krasti tudi tistim, ki se tega ne poslužujejo. Potem, ko je vedno več slovenskih gospodinjstev brezposelnih, ko so upokojenci takorekoč postali socialni višek, je sedaj potrebno udariti še študente.

Da je državna blagajna prazna je jasno vsem a, da se državni veljaki poslužujejo tako nizkotnih dejanj zato, da jo ponovno napolnijo, pa navadnemu državljanu, ki je mogoče v zadnjih letih izgubil službo, otroci pa si zaradi novega zakona študija več nič ne bodo mogli privoščiti, ne bo nikoli jasno.

A je cilj naše države, da bodoče intelektualce gradi na otrocih državne elite, ki svojim otrokom tako ali tako omogočajo bistveno boljše pogoje in finančna sredstva? Kaj pa tisti, ki so res sposobni, ki si želijo študirati pa jim to zaradi socialnega statusa ne bo omogočeno? Z štipendijo cca. 170€, kot trenutno nekje znaša Zoisova štipendija, državne pa so še malo nižje lahko študent le z težavo prebrodi mesec. Po tem ko si plača prebivališče, hrano, stroške… mu teh 170€ ne pomeni praktično nič. Saj je na koncu meseca še celo v minusu in mora prositi starše, če mu lahko pomagajo.

Kaj šele, da bi si bil sposoben kaj privarčevat in si po končanem študiju tudi samostojno kaj ustvariti. Zraven vsega tega pa je tukaj še vprašanje, kakšen delavec je boljši/bolj uspešen. A tisti, ki v 4 letih “napiflan” konča študij in nima nobenih delovnih navad in izkušenj? Ali tisti, ki je mogoče študij za kakšno leto ali dve zavlekel ampak si je v tem času pridobil nujno potrebne delovne navade, izkušnje in nenazadnje tudi nekaj denarnih sredstev, da si po končanem študiju lahko tudi kaj ustvari.

Tudi delodajalci zahtevajo predvsem delovne izkušnje, a ob tem predlogu zakona res ne vem, kje vlada računa da si jih bo bodoči intelektualec pridobil? A s temi 48 urami na mesec? Nisem tako prepričan, da si je tako mogoče pridobiti kakršne koli izkušnje in delovne navade.

Kot protest na novelo o zakonu o malem delu se je tudi na Facebooku že oblikovala skupina “Proti novemu zakonu o študentskem delu”, čeprav je to neformalna skupina pa jo dajmo vsi skupaj podpret in tako izkažimo nezadovoljstvo in nestrinjanje z zakonom!

Pridruži se nam tudi ti!

Zdajšnja cena je narvnana tako, da bomo tisti, ki avtoceste uporabljamo občasno, predvsem kadar gremo na kakšne izlete ali na morje financirali razne trgovske potnike in tiste, ki se dnevno vozijo na delo po več 100km in jim je vinjeta še vedno minimalni strošek napram prejšnjemu sistemu cestninjenja. Naši politiki gledajo samo na dobiček na enem področju ampak ne pomislijo pa na dejstvo, da je velika možnost, da bo vinjeto kupilo manj kot 50% tistih, ki so kupili vinjeto za lansko leto, ker je bila cena kar ugodna pa čeprav tudi tiste marsikdo ni niti približno izkoristil.

Res je tudi to, da manj kot nas bo kupilo vinjete več bo ponovno gneče na starih regionalnih cestah, kjer pa tudi ne gre brez nevarnosti. Za prekoračitev 10km/h v naselju nas tako baletke v modrem lahko oglobijo za več kot pa stane letna vinjeta. In tukaj se začne začaran krog iz katerega se ne vidi ne konca ne kraja.

Bolj kot brskam po spletu in berem vinjetne sisteme v drugih (razvitih) džavah, bolj se tolčem po glavi kakšno zgrešeno politiki vinjetnega sistema imamo. In kako smo na tako enostaven način podlegli nekemu Tajaniju, ki je samo izsiljeval, da bi priboril boljše pogoje za svoje državljane. Saj to je tudi naloga politikov, da se borijo za dobro svojih državljanov in ne drugih, a naši zgleda tega ne zmorejo. Res, da smo majhna država, ki v evropskem pogledu nima praktično nobenega vpliva, a bolj ko se bomo podrejali ostalim slabše bo.

Pa da pogledamo kakšne so cene vinjet drugod po evropi:

Avstrija 76,2 €
Češka 46,2 €
Slovaška 36,5 €
Švica 27,2 €
Madžarska 137,5 €
.

Pri tem vidimo, da imajo dražjo vinjeto samo na Madžarskem, kjer pa imajo zraven letnih še:

Štiridnevna vinjeta: 4,96 evra
Desetdnevna vinjeta: 10,34 evra
Mesečna vinjeta: 16,68 evra
.

V primerjavi s Slovenijo:

Tedenska: 15 evra
Mesečna: 30 evra
.

Tudi tukaj smo med najdražjimi, če ne celo najdražji. Dobro dokler te krakotrajne vinjete koristijo predvsem tujci nas glava še ne boli, a kaj ko bomo vsi tisti, ki letne vinjete ne bomo kupili, sem pa tja primorani kupiti tudi kakšno tedensko.

Zraven vseh cen, ki vidimo da so v Sloveniji krepko zasoljene v primerjavi z razvito srednjo Evropo pa je potrebno omeniti tudi dejstvo koliko km lahko prevoziš za ta denar. Recimo v Avstriji imajo več kot 3x toliko avtocest kot pri nas, v Švici, ki je najcenejša tudi nekje 3x več. Da o stanju teh cest ne govorimo! V Sloveniji se dobesedno ni mogoče pripeljati 200km daleč brez, da na tem odseku ne bi bilo del na cesti, zožanj cestišča in posledično omejitve hitrosti, tako da se počutiš kot, da si na regionalni cesti.

Sedaj pa jaz vas vprašam! Se nam slovencem potemtakem splača kupovat pregrešno drage letne vinjete in s tem financirati trgovske potnike in tiste, ki morajo na delo voziti več 100km daleč?  Uprimo se temu sistemu in raje uporabljajmo regionalne ceste. To bo edini način, da vlado prepričamo v zmotno politiko in ukrepe. Kajti, če bomo vinjeto vseeno kupili bo to za njih le še en uspeh, najeb*** pa bomo ponovno mi državljani.

.

Recimo vinjetam za 95€ NE!

.

Pridruži se tudi skupini na Facebooku v boju proti dragim vinjetam!

Da to je tisti minister, ki je skupna točka psu in mački (Pahorju in Janši), tisti brez katerega ne mine nobena afera, le spomnimo se afere Patria in domnevnih nagradah ter računih na Kajmanskih otokih, tisti ki nas je v predvolilni kampaniji največkrat nasmejal v duelih s prvo damo slovenkske politike Katarino Kresal. Da to je ta minister, ki si je neznosno prizadeval za udobje “penzionistov”, a v dveh mandatih je vse kar se je zgodilo to, da so upokojenci postali socialno ogrožena skupina. Da to je tisti minister, ki je bil najprej odgovoren za obrambo Slovenije pred “okupatorjem”, na koncu pa je pristal med koši za smeti.

To je ta trnova pot našega Karla, ki je Slovenijo uspešno ubranil pred “okupatorji” nato pa so ga smetiščne kante pripeljale do propada!

Z njegovim odhodom pa se lahko zamaje tudi koalicija, ki jo vodijo Sv. trije kralji oz. pardon dva kralja in prva dama slovenske politike in osebnost leta 2009. Ni ravno priporočljivo in dobro, da se v času reševanja gospodarske krize na vrat na nos zamenja političen vrh (čeprav bi mogoče zamenjava bila potrebna) ampak je dobro, da se začnejo protikrizni ukrepi dejansko izvajat namesto, da se o njih samo govori. Kako se bo na Karlov odhod odzvala sveta trojica bomo še videli, vsekakor pa  jim, če se za zdaj uspejo pobrati na naslednjih volitvah trda prede. Upokojenci namreč predstavljajo več kot tretino slovenskega prebivalstva in čeprav so mnogi že precej senilni, takšnih igric ne pozabijo.

Karel je tako z današnjim dnem “izbrisan”, kar oči se mi zarosijo ko se spomnim na njegove karikature, ki so ob vrhuncu njegove politične moči krožile po spletu. Med slovenskimi politiki je deloval kot nekakšen “dvorski norček”, ki mu je malo mar za vse ostalo, kar ni na njegovem področju in nas nenazadnje s to svojo ravnodušnostjo dostikrat tudi nasmejal. Pri 50-ih letih in že malo prej je bil prvi mož slovenskih upokojencev, ki so mu namenili kar dva mandata. Drugega mu žal ni uspelo pripeljati do konca, saj se je izgubil med koši za smeti. Ja Karel v vojski je lepo, če je edini “okupator” politična opozicija, za koše za smeti pa je potrebno poskrbeti drugače kot z pregrešno dragimi in zastarelimi Patrijami in vojaškimi paradami, ter sprejemi pomembnih gostov.

Naj živi v miru! Vsa čast in slava mu

Pa, da še malce obudimo spomin na njegova “zlata” leta:

Le kdo bo pa sedaj zapolnil to vrzel, ki je nastala z njegovim odhodom? Sodeč po karikaturah ga bo stežka kdo nadomestil.

Na eni strani prevladuje mnenje, da je reforma študenskega dela nujno potrebna saj se le ta redno zlorablja, na drugi strani pa bi z ukinitvijo študentskega dela bila kršena pravica do dela. Sama pravica do dela niti ni tako pomembna, je samo nek člen na katerega se lahko študentje sklicujemo, ko nam želi država vzeti tisto zaradi česar se je življenski standard  in pogoji za študij študentov bistveno izboljšal.

Seveda ima ukinitev študentskega delo POZITIVNE in NEGATIVNE posledice:

.

Pozitivne:

+ sprostitev delovnih mest za redno zaposlene

+ večji pregled nad zaslužki in poslovanjem podjetij

+ kot navajajo v predlogu zakona, več štipendij (čeprav je vprašanje spet po kakšnem kriteriju bi se te štipendije delile)

—————————————————

Negativne:

- ukinitev študentskega dela oz. omejitev ur se lahk vzame kot omejitev pravice do dela

- standard študentov bi se drastično poslabšal

- med študenti bi se pojavile vedno večje statusne razlike

- študent po končanem študiju brez prihrankov se ni sposoben osamosvojit

- pomanjkanje delovne prakse (in to tiste prakse, ki so jo z študentskim delom dejansko pridobiš, tukaj ni mišljena obvezna praksa, ko si v podjetju le za število in ker moreš bit)

- pomanjkanje delovnih navad

- pri predlogu omejevanja študentskega dela, se ponovno pozablja na študente iz ruralnih delov Slovenije, ki bi se jim že tako slab položaj še poslabšal

- povečanje dela na črno

.

To so le nekatere izmed številnih pozitivnih in predvsem negativnih prosledic omejitve študentskega dela. Vladni veljaki ne najdejo načina kako preprečiti zlorabe preko študentskih napotnic in se s tem spopadajo tako, da to pač vsem preprečijo. Definitivno pa to ni pravi način za spopadanje z zlorabami študentskega dela.

Nihče zgleda ni pomislil na poostren nadzor nad študentskim delom, delovne inšpekcije v podjetjih, ki bi imele nadzor nad študenti, ki dejansko delajo in so v podjetju in tistimi, katerih ime se pojavi samo na študentski napotnici.

Če minister Lahovnik in njegova ekipa (ki so imeli do sedaj pri meni visoko oceno) mislijo, da bodo z omejitvijo ur študentskega dela rešili problem odpuščanja in brezposelnosti se motijo. Delodajalci bodo še vedno lahko zaposlovali študente, le da jih bo namesto sedanjih 10, pač 30. S tem se bo tudi kvaliteta študentskega dela in storitve zmanjšala, saj nekdo ki je mesečno prisoten 62ur zagotovo svojega dela ne more opravjat tako dobro kot nekdo, ki je bil sedaj prisoten 130 ali več ur.

Pri omejitvi študentskega dela pa vidimo še eno kontradiktornost. Kje in kako si naj študent v času študija pridobi delovne izkušnje in prakso, ki jo v vsakem oglasu za delo zahtevajo in si “odpisan” že na vratih, če je nimaš.

Zraven neposrednih posledic omejitve študentskega dela, pa ima le ta tudi posredne posledice, ki bodo morda na razvoj študentov še bolj vplivale kot neposredne. Tukaj imam predvsem v mislih samostojnost in osamosvojitev študentov od staršev. Starostna doba, ko starši nosijo breme študenta vse tja do njegovega 30 leta ali še dlje se je že v zadnjih letih drastično dvignila, s tem zakonom, ko bo študentom preprečeno služenje denarja in varčevanje prihrankov se bo ta starostna meja še samo dvignila, kar pa zagotovo ni dobro.

Zaradi nezmožnosti hitre osamosvojitve se bo povečala tudi starost mladih družin, vsi pa vemo da imajo naša dekleta zaradi hitrega in stresnega tempa, nezdravega življenja in pomanjaknja časa drug za drugega že danes obilico težav med samo nosečnostjo. Z višanjem starosti se ta riziko še samo povečuje in črna statistika predčasne prekinitve nosečnosti zaradi težav bo tukaj še bolj na udaru.

Dobro jasno mi je, da ekonomski minister na te posredne posledice ne pomisli, da bi ga na te morali opozoriti ostali, ki se zavedajo da v vsaki novi stvari je nekaj dobrega in nekaj slabega. Potrebno je sprejeti tisto odločitev, katere posledice prevladujejo!

* Izbrisanim so začeli deliti odškodnine – to so pa tak sami taki, ko bi že tako morali biti zdavnaj nazaj južno preko Kolpe. Sedaj pa so se spravli izsiljevat Slovenijo, da bi še nekaj denarja potegnili.

—-

* S Hrvati smo skregani bolj kot kadarkoli prej. Ne, da smo kdaj imeli pristne človeške odnose a prišlo je že tako daleč, da nas že iz morja odganjajo. No vsaj nekateri, tisti ko jim je za politiko bolj malo mar še vedno vedo kdo so največji butli, ki jim prinašajo mastne denarce, da se lahko namočijo v Jadranskem morju.

—-

* Vse gre GOR pa so šle tud vinjete GOR. Dars gradi naše ceste kot Noe svojo barko, počasi a zanesljivo. No vsaj prvi del reka drži, drugi pa samo kakšno leto Ceste so slabše Vinjete pa dražje! Pa kje je slovenska logika s tedenskimi vinjetami. Mejmo še mi kaj od hrvaškega morja in napolnimo proračunsko blagajno, ne pa da pokleknemo ob vsakemu pritisku. Vsaj cena te tedenske vinjete je razumna, če že sama uvedba le te ne.

—-

* Bencin je že čez Evro pa čeprav bi lahko bil bistveno manj! Trošarine so na takšnem nivoju, da še Avstrijci ki imajo 2x, če ne že 3x višji standard ne hodijo več po gorivo čez mejo. Ob tem se je resnično za zamislit, saj vedno več je brezposelnih, kriza vedno bolj razdira gospodarstvo potem pa nas vdarijo po žepu še tam, ko to res ne bi bilo potrebno.

.

Res, da se je vlada znašla v situaciji, ki je vsem tuja in svetovna gospodarska kriza, ki se v začetku Sloveniji ni tako poznala, vse bolj pritiska na slovensko gospodarstvo. Hkrati pa so tukaj še notranji boji, med različnimi strankami, ki jih v Sloveniji nikoli ni manjkalo. Vse skupaj že zgleda kot igra mačke z mišjo, pri tem pa je mačka bolj plaha, miš pa že skoraj prava podgana in so moči dokaj izenačene.

Ni idelane vlade, v vsaki so dobre in slabe strani, mogoče bi pravi vladi še najbolj ustrezal mix zdajšnje in prejšnje. O imenu voditelja pa lahko vsak zase malce premisli, ponujam vam en profil, ki bi takšnemu političnemu “goruju” še najbolj ustrezal:

Zanimivo je dejstvo, da je sedaj po nižanju stroškov pri kavicah v parlamentu in kozmetičnih popravkih manedžerskih plač, ki imajo svoje delo še vedno krepko preplačano je sedaj na vrsto prišel prvi večji “ukrep”. In ponovno so bila sredstva iz proračunske blagajne, namenjena za univerzijado in s tem splošen zimsko turističen razvoj štajerske in podravske regije, blokirana pri Mariboru. Občutek imam, da pri proračunu vedno zatakne kadar je vmes Maribor ter razvoj tega mesta in okolice. Ni se namreč prvič zgodilo, da so že odobrena in rezervirana sredstva čudežno izginila ravno kadar je šlo za razvoj tega dela Slovenije, kaj se pa potem s temi sredstvi zgodi oz. koliko si jih razdelijo vodilni možje v naši čaščeni prestolnici pa nihče ne ve.

Stroški za izvedbo takšne prireditve so res veliki a vlada (v tem primeru prejšnja vlada) je sredstva že odobrila in rezervirala kar je bil tudi pogoj, da se je Maribor odločil kandidaturo sprejeti. A ker v Sloveniji vlada strašno nasprotje in načelo kar je naredila nasprotna stran je slabo in je treba to takoj spremenit, smo prišli do tiste točke, ko se ponovno na pretvezo slošne gospodarske krize išče grešnega kozla, ki bi okrepil proračunsko blagajno. Čeprav zdajšnjo vlado podpiram pa mi nekatere poteze zagotovo niso po godu.

Gospodarska kriza je res prinesla mnogo težav po svetu in tudi mnogo težav v Sloveniji, a v Sloveniji le za to ker jo prav vsi izrabljajo in pod njeno pretvezo odpuščajo delavce, zapirajo nedonosne obrate… Slovensko gospodarstvo je v primerjavi s svetovnim tako majhno, da krize praktično ne občutimo in so vsi ukrepi, sankcije, odpuščanja, stečaji… samo kozmetični popravki vodilnih, ki se tako znebijo ostarelih delavcev, neproduktivnih obratov in dolgov. Kriza bo na tak način prinesla veliko več gorja kot pa je naše gospodarstvo v resnici prizadeto.

Z odpovedjo univerzijade bi se največja škoda storila prav mladim upom, ki si nastopa in dobre uvrstitve na takšnem tekmovanju, še posebaj pa doma zelo želijo.

Stopimo skupaj in s skupnimi močmi pripeljimo univerzijado v Maribor, kamor tudi spada. Če ste član priljubljenega Facebooka se pridružite skupini NE UNIČITE NAM UNIVERZIJADE V MARIBORU! in se tako pridružite vsem nam, ki si želimo nazaj že zagotovljeno univerzijado v našem mestu. Naj pretveza krize ne uniči največjega športnega dogodka za mlade pri nas.

Dokažimo, da smo sposobni organizirati tako velik dogodek in zagotovimo univerzijado!

MIslim, da so redki (mogoče tisti najbolj radikalni) Slovenci, ki nasprotujejo verskemu objektu, kjer bi lahko muslimani, ki jih je po popisu iz leta 2002 že kar 40.000 izrazili svojo versko pripadnost. To se zdi sporno le redkim, tisto drugo, da ne želijo le simboličnega verskega objekta, ampak kar cel center je pa nadvse sporno. A za izražanje svoje verske izpovedi sredi nekega krščansko usmerjenega mesta oz. države res potrebujejo tako velik verski objekt? Kot pravi star slovenski pregovor, “nekomu ponudiš prst, on pa vzame celo roko”. Potem, ko so muslimanom zagotovili, da bodo lahko gradili svoj verski objekt, so si le ti zamislili takšnega, ki ga niti nasprotna večinska verska skupnost v Sloveniji nima.

Click here to view the embedded video.

.

Je to potem res smiselno? Da se velečaščeni ljubljanski župan g. Jankovič tako zelo poteguje za izgradnjo džamije, me niti ne preseneča. Sicer on je kot pravi ateist, a korenine gledano po rodovniku so vseeno muslimanske. Ateist si samo toliko časa, dokler ti to prinaša korist, ker če bi se pred leti jasno izpovedal, da si v Ljublajni želi džamijo, sem prepričan, da bi ga volili le ljubljanski muslimani, ostali bi se pa raje podprli nekoga drugega.

Kdo lahko zagotovi, da ko bodo muslimani dobili džamijo takšnih razsežnosti ne bodo zahtevali podobne zgradbe v vseh večjih slovenskih mestih? In ker smo Slovenci demokratični, jim bomo seveda to dolžni dopustiti. Ampak kam bo to vodilo? Če se jim ne bomo uprli in jim dopustili le tisto simboliko, ki je iz stališča človekovih pravic in svobodne veroizpovedi zagotovo potrebna, se nam lahko zgodi, da nas bodo “povozili”. Pa ne me narobe razumet, islamska vera je kar se tiče samega verovanja in namena lahko povsem enaka krščanski, le način kako svojo veroizpoved kazati in kaj je kdo pripravljen storiti in do katere meje iti pri uveljavljanju svoje vere, je med kristjani in muslimani bistveno drugačen. In tukaj se pojavljajo tiste razlike, ki se jih kristjani zagotovo in upravičeno bojimo.

.

Citiram del članka iz starejšega prispevka o islamu:

Islam je edina vera ki podpira vojno. Vojno za širjenje in obrambo vere. To je DŽIHAD ali sveta vojna. In ravno to izvajajo vse teroristične organizacije. Se sklicujejo na vero. Prav tako je omenjeno da smrt za vero je častna smrt.

.

Prav zanimivo bi bilo videti, kako bi se vlada in prebivalci muslimanskega sveta odzvali, če bi se krščani tam odločili zgraditi svoj krščanski verski center. Verski center toliko poudarjam, ker je s tem izražena velikost in ne le simbolni pomen veroizpovedi. V bistvu si niti nočem predstavljati, ker sodeč po radiklanih načelih muslimanov se za te kristjane njihova jasna veroizpoved ne bi končala dobro. Že, če gledamo koliko teroristov in pripadnikov skrajnih terorističnih organizacij je pripadnikov muslimanske in koliko druge vere je zadosten podatek, da nas upravičeno skrbi kaj bo podpiranje islamske vere prineslo slovencem.

Moje mnenje je: Džamija kot simbolni objekt, kjer lahko muslimani izražajo svojo versko pripadnost DA, džamija kot vsesplošni muslimanski center, kjer gre še za vse prej kot samo golo veroizpoved pa absolutno velik NE!

Vzrok za to je seveda Pahorevo imenovanje Dimitrija Rupla za svojega osebnega svetovalca. In ko nas je pozitivno presenetil predsednik države Turk in spodnesel Dimitrija z mesta veleposlanika na Dunaju si ji usodni udarec v svoji podpori že na začetku zadal prav sam premier. Je Dimitrijeva spominjska knjižica v kateri hrani telefonske št. svojih diplomatskih “prijateljev” res vredna vsesplošnega zgražanja in neodobravanja komaj novo nastali vladi? Vbistvu niti ne vladi v polnem pomenu besede ampak samo 1/4 vlade oz. bolje rečenu enemu človeku v tej vladi, a ta ima vse karte v svojih rokah.

Mnogo je že bilo napisanega na to temo, prelite mnogo krvi (seveda v prenesenem smislu) a smo vsaj nekateri ostali optimisti do zadnjega trenutka z upanjem, da bomo nezadovoljni ljudje le razlog, da Borut Pahor spremeni svojo odločitev. A zgleda ta odločitev ni le muha enodnevnica ampak dejstvo, ki ga bomo morali prenašati še najmanj 4 leta. Mogoče pa tudi ne?

Kritično so se na to potezo premierja odzvali tudi v dveh koalicijskih strankah LDS in Zares, le Desus se nekako ne upa opredeliti ampak za njih smo tako že navajeni, da najraje potisnejo rep med noge. Bo tako zimzeleni Dimitrij ponovno glavni vzrok za razdor še ene vlade? Tako kot pravijo za moške brez žensk: z njimi je težko, brez njih pa še težje, zgleda velja za Rupla v vseh dosedanjih vladah. Tako je napovedan že prvi sklic izrednega vrha koalicije in kdo ve, mogoče pa se nam kmalu ponovno obetajo volitve. Ne bi bilo prvič, da bi se to zgodilo, vsekakor bi bilo pa prvič dejstvo, da so si te zdrahe zakuhali v koaliciji kar sami z nerazumnimi potezami prav v vrhu.

Svojo neodobravanje in “tihi protest” proti Dimitriju Ruplu, kot Pahorjevem osebnem svetovalcu lahko izrazite tudi na portalu Facebook, kjer se je že kmalu po tej šokantni novici ustanovila skupina ” Skupaj proti Dimitriju Ruplu“, ki danes 8. decembera 2008 šteje že 14.000 članic in članov. Mislim, da je to impresivna številka sploh, ker je Facebook priljubljeno spletno središče mladih, ki jim je politika na stranskem tiru, a so vseeno svoje neodobravanje jasno izrazili. Pod opisom skupine je zapisano:

Nasprotujemo imenovanju Dimitrija Rupla za posebnega odposlanca za zunanje zadeve.

Želimo organizirati širšo akcijo, s katero bomo ustavili imenovanje Dimitrija Rupla za Pahorjevega posebnega odposlanca za zunanje zadeve. Po vsej škodi, ki jo je naredil v zadnjih 20 letih, po poraznem rezultatu na volitvah, po nezaupnici predsednika države, menimo, da je čas, da se upokoji.

Z drugimi besedami: Ne sprašujmo se, kaj lahko dr. Rupel naredi za državo. Vprašajmo se, kaj lahko država naredi za dr. Rupla.

.

Ko smo že mislili, da se bodo politične igrice sedaj po volitvah malo umirile pa nam nova vlada ne nameni niti trenutnka za počitek. Ob tej nerazumljivi odločitvi Boruta Pahorja pa se vsi upravičeno sprašujemo, kaj lahko Dimitrij Rupel sploh dobrega pomeni za novo vlado? Je smisleno nekomu, ki si ga pred volitvami blatil sedaj ponuditi mesto svojega osebnega svetovalca? So potem vsi očitki bili pred volitvami le mlatenje prazne slame, saj če nekdo nadaljuje s tem delom in še to kot tvoj svetovalec se kaj dosti ne more spremeniti. In upravičeno nas lahko skrbi kdo bo v odnosu Pahor-Rupel nosil hlače, še vedno pa mi ni jasno kako je lahko ena knjižica vzrok za takšno odločitev.

Prav zanimivo bi bilo narediti kakšno javnomnenjsko razisakvo koli % ljude še vedno zaupa Borutu Pahorju, jaz osebno bi raje trikrat premislil preden bi kaj obkrožil.