V zadnjih dneh je ponovno vse več govora o novem zakonu o malem delu, ki so ga v vladi napovedali in predstavili kot alternativo današnjemu študentskemu delu. Zelo kritično sem o tem zakonu že pisal, ko je bila v javnost posredovana prva novela o zakonu. Tudi tokrat še naprej ostajam kritičen vendar na zadevo vseeno gledam z malce drugačnega stališča, kot takrat.

Še vedno sem prepričan, da so tako pozitivne kot negativne strani zakona:
.
+ sprostitev delovnih mest za redno zaposlene
+ večji pregled nad zaslužki in poslovanjem podjetij
+ kot navajajo v predlogu zakona, več štipendij (čeprav je vprašanje spet po kakšnem kriteriju bi se te štipendije delile)
—————————————————
- standard študentov bi se poslabšal
- med študenti bi se pojavile vedno večje statusne razlike
- študent po končanem študiju brez prihrankov se ni sposoben osamosvojit
- pomanjkanje delovne prakse (in to tiste prakse, ki so jo z študentskim delom dejansko pridobiš, tukaj ni mišljena obvezna praksa, ko si v podjetju le za število in ker moreš bit)
- pomanjkanje delovnih navad
- povečanje dela na črno
.
Da se je vlada začela boriti proti študentskim organizacijam, ki na leto na račun študentov zalužijo več milijonov evrov, je logična poteza in le vprašanje časa je bilo kdaj bo takšno početje vlado zmotilo.
Napačno pa je zastavljen zakon, ki namesto da bi se dosledno boril proti tistim (ki jih v vladi neprestano izpostavljajo) in to so “večni študentje”, ki študentsko delo izkoriščajo kot neobdavčen zaslužek, omejuje delo tudi tistim, ki študentske obveznosti opravljajo sproti zraven tega pa si nabirajo še prepotrebne delovne izkušnje.
Kje je tukaj pravica? Da se omejuje delo vsem, namesto da bi se omejilo samo tistim, ki to dejansko izkoriščajo. Ja vem, težko je striktno določiti mejo kdo to izkorišča in kdo ne a reforma o malem delu ni rešitev. Potrebna bi bila reforma študenstkih organizacij, ki bi nadzorovale (podobno kot je urejeno za štipendije), kdo študira (opravlja izpite, letnike…) in kdo ne. Na podlagi tega pa bi se lahko izdajale študenske napotnice.
“Delo ne sme bit pogoj za študij” so besede predsednika vlade, a na žalost je tako. Vsekakor se ne gre pri študentskem delu zgolj za golo preživetje skozi študijsko obdobje, kar bi z napovedanimi štipendijami “recimo da” rešili. To je življensko obdobje, ko človek potrebuje mnogo več svobode, družabnega življenja… kot kadarkoli prej ali kasneje. Danes z delom si študentje lahko privoščimo, da zraven stroškov študija gremo še na kak izlet, oddih, zabavo… Seveda, tisti ki imajo bogate starše si že sedaj lahko privoščijo več in si bodo tudi ob sprejetju novega zakona še vedno lahko privoščili več, gre samo za to, da v zakonu o malem delu ni nikjer omenjena ali kakorkoli nakazana tudi ta plat vsakega študenta.
Biti študent danes ne pomeni samo sedeti za knjigami, ampak si zraven učenja še nabrati nove izkušnje, se človeško izpopolniti in se pripraviti na kasnješe samostojno življenje!
.
Zakon o malem delu podpiram do te mere, da je skrajni čas da se zategne pasove študentskim organizacijam, vsebinsko pa je zakon slab, nedodelan in osredotočen samo na eno področje, namesto da bi celostno zavzel študensko obdobje vsakega študenta. Prav tako ne podpiram študentskih organizacij, ki so ob napovedanem zakonu seveda najbolj glasne. Zaradi tega se tudi ne mislim udeležit uličnega “punta”, ker bi s tem stopil v bran študentskim organizacijam, ki so s svojom kapitalističnim prepričanjem in nedoslednim upoštevanjem pravil dejnasko vse skupaj zakuhale.
Reforma je potrebna, le vsebinsko je trenutna zelo slabo narejena!
Komentarji: Ni komentarjev, bodi prvi!
Tagi: delo ne sme biti pogoj za študij, gremo na uluce, malo delo, reforam, študentske organizacije, študentski zakon, študentsko delo, zakon, zakon o malem delu
Če so ti prispevki na blogu všeč si odtrgaj minutko in se naroči na RSS sled mojega bloga.
Avtor bloga NE prevzema odgovornosti za neprimerno ali žaljivo vsebino komentarjev, ki so le plod osebnega mnenja in mišljenja avtorja komentarja!
Komentiraj