Že nekaj časa tobloidi polnijo svoje članke o raznoraznih naravnih katastrofah, potresih, orkanih, tsunamijih, vulkanih… Kar je nekoč veljalo le za Srednjo Ameriko, Mehiko in Karibsko otočje, ki leži na stičišču hladnih morskih tokov s severa in toplih iz juga. To naj bi bil odločilen faktor za nastanek orkanskih vetrov in hurikanov, ki s seboj prinašajo obilne padavine, popalve…

Vse to je čedalje bolj reden pojav tudi drugje po svetu. V sredozemlju ni več nič nenavadnega, če pihajo vetrovi s hitrostjo preko 200km/h, valovi se dvigajo vse tja do več metrov, tako da poškodujejo celo največje križarke.

Naj bomo ljudje še tako inteligentna bitja, ki zmoremo vse mogoče, pa proti naravi nimamo nikakršne moči. Z nami se igra kot mačka z mišjo in ni dolgo čas, ko nas bo enkrat povsem uničila. Krivi pa smo si povsem sami, saj jo z svojimi posegi v neokrnjeno naravo in pohlepu po bogastvu, dobrinah… načrtno uničujemo in silimo, da nam pokaže svojo drugo plat.

Ravno te dni nam tudi pri nas narava kaže svojo moč, pa čeprav bi to lahko smatrali le kot svarilo pred “viharjem”, če ne bomo česa ukrenili. Če ne se nam bo naslednjič predstvila v novi še dosti bolj radikalnejši obliki, pri kateri pa bomo lahko le mirno opazovali, kako nam uničuje tisto, kar smo si sami v dolgih letih prigarali.

Vedno pogostejši in vedno večji posegi v naravo pa ne prizadanejo le atmosfere in z njo povezane vremenske pojave. Vedno bolj nemirno je tudi v Zemljini notranjosti. Tektonske plošče so “podivjale”, če se malce bolj slikovito izrazim. Praktično vsak mesec se zgodi kak močnejši potres, seizmografi vsako uro zaznajo več premikov v notranjosti Zemlje in lepega dne bo vse to izbruhnilo na dan.

To se lahko zgodi danes, jutri.. mogoče pa čez 200 let! Slej ko prej se to bo zgodilo, lahko le še malce zavlačujemo in omilimo zadevo, če se aktivno spravimo k reševanju podnebnih sprememb in strogo omejimo posege v naravno okolje. Narava pa je že toliko “načeta”, da katastrof več ne moremo preprečiti, lahko jih le omilimo!

Numerološkim izračunom in filozofom, ki so že večkrat napovedali apokalipso se res lahko smejimo, narava pa je tista, ki nam bo pokazala kdaj se res približuje konec. Konec se sicer sliši malce patetično, vendar narava še ni rekla zadnje in še zdaleč ni poravnala vseh računov, ki ji jih je (predvsem v zadnjih 50 letih) zadal človek.

Že pred časom je vso obnašanje narave skozi znanstvene ugotovitve prikazal tudi Al Gore v svojem filmu. Za vse, ki ste že pozabili je tukaj kratek izsek iz njegove konference o podnebih spremebah.

• Se nam narava maščuje?
• Narava kaže svojo temno plat!
• Kdo je pravi?
• Že dolgo nismo volili – zakaj ne bi spet?
• Prvi jesenski dan