Danes zjutraj me že na vse zgodaj pred garažo pričakal mali ptiček, ki je padel iz gnezda nad garažo. Hitro smo mu pomagali nazaj, saj se je sam komaj trudil nekaj mahati s krili a mu še ni najbolj uspevalo. V upanju, da še vsaj kak dan ali dva ne bo ponovil te letalske avanture sem se tako odpravil po opravkih v šolo. Ko sem se vrnil je bilo presenečenje popolno, saj so me na tleh pričakali kar trije pernati kosmatinci. Kot, da bi vedeli, da lahko izkoriščajo mojo dobroto in ponavljajo svoje letalske vaje, se niso nič upirali, ko sva jih z babico preselila v bolj varno zavetje, košaro pod vinsko trto. Ker je seveda obstajala nevarnost, da se nad nebogljenimi pernatimi prijatelji znese kakšna mačka pa to seveda ni bila trajna rešitev in kar hitro smo jih preselili na balkon, kamor mačka ne more.
Ker seveda sami zase še niso bili sposobni poskrbeti, smo jim še malo postali in dali mleka in seveda upali da jih čimprej najde njihova mama. Da bi ptički prenehali s svojimi letalskimi vajami jim seveda niti na pamet ni prišlo in zato smo imeli še kar nekaj dela, dokler so se končno malo umirili. No ta trenutek sem izkoristil in nove prijatelje tudi malo pofotografiral.